Umor na spolnem zmenku: Državni tožilec zahteva dosmrtno zaporno kazen za hudiča iz Göppingena!

Umor na spolnem zmenku: Državni tožilec zahteva dosmrtno zaporno kazen za hudiča iz Göppingena!

V šokantnem sojenju, ki poteka na deželnem sodišču v Ulmu proti 26-letni ženski iz okolice Stuttgarta, so obtožbe umora. Državno tožilstvo zahteva dosmrtni zapor za obtoženca, ki je obtožen umora 46-letnika iz Göppingena med spolnim srečanjem oktobra 2024. Ta dogovor se je izkazal za katastrofalnega, saj je tožilstvo sumilo, da je umor motiviralo globoko zakoreninjeno sovraštvo do moških. Kot poroča Stuttgarter Nachrichten, tožilstvo vidi posebne značilnosti, kot so izdaja in nizki motivi, kar govori tudi o resnosti krivde.

Med sojenjem so potekali zasebni argumenti. Obtoženec naj bi med umorom poslušal glasbo na slušalkah, da ne bi slišal zvokov umirajočega. Šokantno je tudi, da naj bi med zločinom posnela mobilni telefon – znak globoko motene psihologije. Po zločinu je odšla do najbližje avtobusne postaje in oškodovančev mobilni telefon odvrgla v grmovje, da bi prikrila svoj zločin. Preiskovalci so odkrili, da je prišlo do klepeta med obema, zaradi česar so žensko aretirali tri dni po incidentu.

Motiv zločina

Ženska je kaznivo dejanje priznala, več o poteku dogodkov pa na sodišču ni povedala. Med preiskavo je povedala, da je hotela ubiti moške, da bi se maščevala za prejšnja posilstva in zlorabe. V preteklosti je izjavila, da jo je pri 17 letih posilil bivši fant, pretepel pa jo je tudi njen oče. Psihološki izvedenec je poročal, da je obtoženka v otroštvu mučila živali in da je imela željo postati znana kot serijska morilka. Obstajajo tudi dokazi, da se je tedne pred umorom intenzivno zanimala za serijske umore in gledala videoposnetke žrtev umorov.

Psihološke težave in družbeni kontekst

Vendar je družbeni pogled na nasilne zločine v Nemčiji zapleten. Po podatkih Statista nasilna kazniva dejanja predstavljajo manj kot 4 % evidentiranih kaznivih dejanj, vendar imajo veliko večji vpliv na občutek varnosti ljudi kot na primer kraje ali goljufije. Leta 2024 je bilo zabeleženih več kot 217.000 nasilnih kaznivih dejanj, kar je največ od leta 2007. Po upadu zaradi pandemije koronavirusa so se številke od leta 2021 spet povečale, kar je verjetno posledica gospodarske negotovosti in socialnega stresa. Omogoča razrešitev nasilnih dejanj v približno 75 % primerov.

Na tokratni obravnavi so bile obravnavane tudi okoliščine obtoženčeve krivde. Ali bo ob koncu sojenja sprejeta sodba, ki bo ustrezno odražala kompleksnost primera in tragedijo tako za žrtev kot za obtoženca, bo treba videti. Predvidenih je šest dni sojenja, sodba pa bi lahko bila izrečena že sredi julija. Razprava o ozadju in vzrokih nasilnega kriminala je v tem času ponovno na sporedu.

Upati je, da bodo takšni tragični dogodki spodbudili k razmisleku o vzrokih nasilja v naši družbi in iskanju rešitev. Za prizadete družine in skupnost ostaja vprašanje "zakaj" in "kako se je to zgodilo?" boleče in nujno.