Apno za zaščito tal se začne: Oddahnite si za gozdove v Steinachtalu!

Apno za zaščito tal se začne: Oddahnite si za gozdove v Steinachtalu!

V Baden-Württembergu se bo 1. julija 2025 začel obsežen ukrep zaščitnega apnenja tal v gozdnih območjih Dossenheim, Schriesheim, Wilhelmsfeld, Heiligkreuzsteinach in Schönau. Dva helikopterja bosta na površino več kot 1000 hektarjev pripeljala fino zmlet dolomit, ki vsebuje dragocen kalcij in magnezij. Pridelek je 3,21 tone na hektar, kar je enako 321 gramov na kvadratni meter. Ta ukrep je bil skrbno pripravljen v skoraj dveletni fazi načrtovanja na podlagi poročila o prstnih znanostih FVA Freiburg. Skupni stroški znašajo skoraj 500.000 evrov neto, pri čemer zasebni lastniki gozdov s površinami, manjšimi od 30 hektarjev, prejmejo 100-odstotno financiranje. Za večja območja je financiranje 90 %, poroča rhein-neckar-kreis.de.

Zakaj je ta ukrep potreben? Tla v Baden-Württembergu so močno onesnažena z onesnaževalci zraka, kar je povzročilo izgubo hranil in zakisanost tal. »Regeneracijsko usmerjeno apno za zaščito tal« torej služi za obnovo poškodovanih gozdnih tal, da ponovno omogočijo svoje prvotne funkcije. Cilj je ustvariti stabilno podlago za »gozdno skupnost« in hkrati ublažiti prihodnje pritiske, kot so podnebne spremembe. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti in zdravju ekosistema – ne pa povečanju donosa, glede na državno gozdarsko upravo Baden-Württemberg na landesforstverwaltung-bw.de.

Močan vpliv na gozd

Zaščitno apnenje tal bi lahko povzročilo pozitivno spremembo talnih razmer. Študije kažejo, da imajo apnena tla znatno povečanje pH in nasičenosti z bazami. Na neapnenih legah pa se pogosto nadaljuje zakisanje mineralnih tal. Poleg tega naj bi se na apnenih območjih povečala aktivnost mikrobov, kar je pomembno za celoten ekosistem. Vnos apna spodbuja rast primarnih razkrojevalcev, kot so deževniki in stonoge. Ti povečajo kakovost tal, kot pojasnjuje Inštitut Thünen v svoji analizi, ki jo najdete na thuenen.de.

Velja pa previdnost: gozdne površine je treba v času apnenja zaradi varnosti začasno zapreti. Apneni material sam po sebi ne predstavlja nevarnosti za zdravje, lahko pa nastane prah. Poleg tega so dosledno izločena območja, občutljiva na apnenec, da ne bi ogrožali vrst, narave in varstva voda.

Poglej v prihodnost

Ukrep naj bi trajal štiri tedne, čeprav je vreme lahko dejavnik. Obnova gozdnih ekosistemov je izjemnega pomena tako za okoliško naravo kot za ljudi, ki so odvisni od zdravja tega dragocenega habitata. Z dobro žilico za trajnostno gospodarjenje z gozdovi je storjen odločilen korak k bolj stabilnemu in vitalnemu gozdu. Še vedno lahko upamo, da se apnenje ne bori le proti takojšnjim negativnim učinkom zakisljevanja, temveč služi tudi kot dolgoročna zaščita pred novim onesnaženjem.