Prihodnost spomina: Strokovnjaki razpravljajo o kaznivih dejanjih NS v Stuttgartu

Prihodnost spomina: Strokovnjaki razpravljajo o kaznivih dejanjih NS v Stuttgartu

Stuttgart, Deutschland - Leta 2025 označuje zadnji datum v nemški zgodovini: 80 let po osvoboditvi nacionalnega socializma. Medtem ko se v mnogih delih države spominjajo grozodejstev pretekle dobe, se postavlja vprašanje, kako je v prihodnosti mogoče oblikovati kulturo spomina. V tem kontekstu je obstajala razprava, ki je obravnavala prihodnost spomina na zločine nacističnega režima. Dogodek je v sodelovanju s fundacijo Friedrich Naumann organizirala in moderirala novinarka Lisa Welzhofer iz Stuttgarterja Nachrichtena. Strokovnjaki, kot sta prof. Dr. Jacob Eder, zgodovinar, Julia Wolrab, znanstvena direktorica v dokumentacijskem centru National Socializem Freiburg in Christian Serdarusic iz kulture spomina koordinacijskega centra Stuttgart. Kot poročila [stuttgart.de] (https://www.stuttgart.de/veranstaltungskalende/80-jahne- after- warsende-Koennen-wir-wir-in-Zukunnernen-502741.php), ki je ta, da je to, kar pomeni, da je ta, ki je to pomeni, da je ta, ki je to pomeni, da je ta, ki je to pomeni.

Potreba po živahnem pomnilniku

Dogodek ne samo osvetljuje tveganja za pozabljanje, ampak tudi izzive, o katerih se dogajajo šole, spomeniki in muzeji. "Kultura spomina v Nemčiji je bila dolgo oblikovana z premikom," pravi Stiftung-evz.de. Zlasti po drugi svetovni vojni so bila lastna kazniva dejanja tiha, odgovornost za zločine nacistične dobe pa je bila tudi v NDR zavrnjena. Šele s študentskim gibanjem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil potreben preobrat, ki je bil potreben globok pregled preteklosti. Danes so šole osrednja mesta za reševanje tega problema, dopolnjene s dokumentarnimi filmi in projekti s sodobnimi pričami.

Mnenja prebivalstva

"Trenutna študija kaže, da si veliko ljudi v Nemčiji želi končno vrstico pod nacistično preteklostjo," poroča Tagesschau.de. Ta razprava sproža vprašanja: Ali je res čas, da pustimo razpravo o tej grozni dobi? Približno 42,8% anketiranih meni, da je spomin na nacistične zločine pomemben, medtem ko 38,1% meni, da je zdaj čas, da narišemo črto. Še posebej presenetljivo je, da mladi in visoko izobraženi ljudje bolj verjetno predstavljajo potrebo po spominu, medtem ko večina starejših anketirancev in volivcev AFD podpira odnos spomina.

Izzivi spominske kulture

Rezultat je še posebej zaskrbljujoč, da mnogi ljudje dojemajo nacionalni socializem kot obdobje brez sklicevanja na sedanjost. Veronika Hager iz fundacije EVZ je to opisala kot "spominsko-kulturno prelomno točko". Ta razvoj je okrepljen z občutkom prevelikih trenutnih težav, kjer 43,6% anketiranih raje zasleduje trenutna vprašanja. Zato je še toliko bolj pomembno, da se pregled preteklosti ohrani pri življenju in jo pogledamo v novi luči, da se zagotovi, da grozodejstva nikoli niso bila pozabljena. Razprave in pobude, ki so potekale kot del dogodka, so korak v pravo smer, proti odsevni in odgovorni kulturi spomina.